Relacijska terapija v samo središče postavlja odnos. V odnosu se rodimo, v odnosih se razvijamo in rastemo. Zat0 je potreba po varnem in sočutnem odnosu, kjer se počutimo dobro, slišano, razumljeno, kjer smo lahko kar smo (z vsem tem, kar čutimo, mislimo in doživljamo), močno vpisana v naš živčni sistem. Če takih odnosov nimamo oz. jih ne znamo ustvariti, v sebi začutimo stisko. Sprašujemo se, kaj delamo narobe, da ne gre, kaj bi morali še narediti. Ob tem se pojavlja žalost, jeza, obup, krivda, lahko tudi sram, saj nam ne uspeva. Pojavljajo se čutenja, ki se nam v notranjosti prebujajo in nimamo moči, da bi jih spremenili, saj le ta usmerjajo naša dejanja, reakcije in naše odzive.

Relacijski družinski terapevti izhajamo iz spoznanj, da so trenutna čutenja, doživljanja, vedenja in mišljenja posameznika rezultat odnosov, iz katere posameznik izhaja in tudi zgodnjih izkušenj ter relacij s pomembnimi drugimi (torej družino). Verjamemo, da se oblika navezanosti iz primarnih odnosov, skupaj s čustvenim vzdušjem, ponavlja v kasnejših odnosih, zlasti intimnih.

​

McGoldrickova pravi: "Več ko vemo o svoji družini, več lahko izvemo o sebi in večjo svobodo imamo, da izberemo, kako želimo živeti". In potem še, da tudi najbolj boleče izkušnje iz družine; kot so npr. alkoholizem, nasilje, postanejo del naše identitete. Razumevanje, kaj je vodilo k takemu vedenju, nam lahko pomaga razumeti temnejše plati naše osebnosti. »Kdor se ne more spominjati svoje preteklosti, jo je prisiljen stalno ponavljati«.

 

Relacijska družinska terapija (RDT) je model, ki ga je razvil prof. dddr. Christian Gostečnik. Izhaja iz predpostavke, da je človek kot relacijsko/odnosno bitje zaznamovan z načini odnosov ter vzdušji družine, iz katere izhaja. Takšne odnose in vzdušja, čeprav so nefunkcionalni, a tako zelo varni in domači, nato vse življenje nezavedno išče in poustvarja, z namenom, da bi jih enkrat končno razrešil.

RDT model vključuje tudi telesne ter psihične komponente posameznika in družine, v kateri je posameznik odraščal. Upošteva spoznanja teorije navezanosti (Bowlby), spoznanja relacijske teorije (Bowlby, Kohut, Fairbairn, Winnicott, itd.), sistemsko teorijo (Haley, Minuchin, itd.) na čutenja in na telo usmerjeni teoriji (Johnson) ter teorijo o medgeneracijskih prenosih.

RDT terapevt omogoča sočuten, varen in zaupljiv prostor, kjer posamezniku, paru ali družini pomaga začutiti in razumeti iz kakšnih odnosov prihaja ter vpliv preteklih odnosov/izkušenj na sedanje življenje. To pa z namenom, da se prej neustrezni, manjkajoči in boleči vzorci, izhajajoč iz preteklih odnosov, popravijo, preoblikujejo, prečutijo in s tem omogočijo kakovostno in čustveno polno življenje do sebe in drugih. Da pa se pride do te spremembe, pa je tudi  v terapevtskem procesu  za razkrivanje posameznikovega bolečega sveta, njegove ranljivosti kot prvo nujno potrebno ustvariti vzdušje zaupanja, saj le sočuten in varen odnos zdravi odnos.